Kaj je EC in kako ga uporabljamo pri hranilni raztopini
EC je električna prevodnost: opisuje, kako dobro raztopina prevaja električni tok. V vodnih raztopinah nanjo vplivajo raztopljeni ioni, njihova vrsta, količina in temperatura. EC zato ni neposredna določitev mase gnojila ali razmerja med posameznimi hranili.
Običajni enoti sta µS/cm in mS/cm; 1 mS/cm = 1000 µS/cm. Pri zapisovanju vedno navedite enoto. Samo število, označeno z „EC“, lahko povzroči napačno primerjavo.
Pomen za rastline
Prevodnost pomaga spremljati spremembe hranilne raztopine in obremenitev s solmi. Preveč koncentrirano okolje lahko poveča osmotski stres; nizka EC pa sama ne pove, katerega hranila primanjkuje. Rumenenje, šibka rast in poškodovane korenine nimajo enega samega vzroka.
Ciljne vrednosti se razlikujejo glede na kulturo, sorto, rastno fazo, vodo, podnebje in sistem pridelave. Sadike, listnata zelenjava, plodovke in akvaponika nimajo enega skupnega recepta. Uporabite priporočilo, preverjeno za konkretni sistem, in enako merilno metodo.
EC in izračunani TDS
Številni merilniki TDS merijo EC in podatek preračunajo s faktorjem. Pri EC v µS/cm izbrani faktor omogoča oceno TDS v ppm glede na nastavitev naprave. Faktor je odvisen od kalibracije in lastnosti raztopine; različne nastavitve lahko pri enaki EC pokažejo različen TDS.
Za primerjavo zato zapisujte EC, enoto in pogoje. Pri TDS navedite tudi faktor in pomen enote. Izračunani TDS ni samodejno rezultat neodvisne analitske metode za skupne raztopljene snovi.
pH in temperatura sta ločena podatka
pH je povezan s kemijskimi pogoji in dostopnostjo hranil, EC pa s sposobnostjo raztopine prevajati tok. Enako EC imajo lahko različne sestave in vrednosti pH. Zato pH ni pravilno določati iz prevodnosti ali predpostavljati, da mora imeti bolj kisla raztopina vedno višjo EC.
Temperatura lahko pomembno spremeni prevodnost. Temperaturni koeficient ni enak za vse raztopine. Pri samodejni ali ročni kompenzaciji uporabite nastavitev, primerno za vzorec, in primerjajte pri isti referenčni temperaturi. Zapišite tudi dejansko temperaturo; samo vklop ATC ne odpravi vseh napak.
Praktični merilni postopek
- Pripravite reprezentativen vzorec v čisti posodi in preverite območje sonde.
- Napravo preverite s primernim svežim standardom prevodnosti in kalibrirajte po navodilih.
- Sperite sondo, upoštevajte potopitev in odstranite ujete mehurčke.
- Počakajte na stabilno temperaturo in odčitek; upoštevajte predpisano mešanje ali pretok.
- Zapišite EC, enoto, temperaturo in način kompenzacije. Po delu sondo očistite in shranite po navodilih.
Črpalka, sonce, izhlapevanje in odmerjanje lahko spreminjajo razmere v rezervoarju. Vedno merite na primerljiv način; izklop kroženja ni nujno pravilen postopek za vsako napravo.
Vrste merilnih celic
- Kontaktna celica z dvema elektrodama ima delovno območje glede na zasnovo; pri nekaterih pogojih je lahko polarizacija pomembna.
- Celica s štirimi elektrodami ločuje tokovno in napetostno funkcijo. Pomaga omejiti nekatere napake, ni pa odporna proti vsem vplivom oblog, napačne potopitve ali geometrije posode.
- Induktivna celica nima enakega kovinskega stika z vzorcem in je lahko primerna za izbrane industrijske uporabe; tudi ona ima svoje omejitve.
Ko EC odstopa
Pri visoki ali nizki vrednosti najprej preverite meritev, vodo, mešanje, odmerjanje in zgodovino rezervoarja. Redčenje ali dodajanje hranil presodite glede na celotno sestavo in načrt; poljubna delna menjava ali dodatek koncentrata ne odpravi nujno neravnovesja. Po dovoljeni spremembi premešajte in znova izmerite.
Če je EC v pričakovanem območju, rastline pa imajo težave, preverite pH, temperaturo, kisik, stanje korenin in prehrano. Pri nihajočem odčitku preverite čistočo sonde, mehurčke, temperaturo, povezavo in nastavitev. Ena številka EC ne določa diagnoze.
Izbira naprave in rutina
AD32 je kompakten tester EC/TDS, AD310 prenosni merilnik EC in AD332 prenosni model. Izbirajte glede na območje, sondo, okolje, zapis in vzdrževanje. Oznaka „industrijski“ sama ne potrjuje primernosti za neprekinjeno delovanje ali vse vzorce RO/DI in koncentrirane vzorce. Vsebino paketa, zaščito in kalibracijske raztopine potrdite za konkretni model.
Raztopino preverite pri pripravi in pomembnih spremembah postopka; pogostost prilagodite tveganju in sistemu. Pri na hitro izmerjenem odstopanju najprej preverite pogoje. EC, pH in temperatura sodijo v skupen zapis, vendar ima vsak podatek svoj pomen.